Marta Kos: Države, ki bi nas spodkopavale od znotraj, ne smejo postati članice EU

Evropski poslanci so na današnji razpravi o procesu širitve EU podprli proces širitve, vendar ob doslednem upoštevanju kriterijev za vstop v unijo. Po besedah komisarke za širitev Marte Kos pa države, ki bi unijo spodkopavale od znotraj, ne morejo postati članice.
Evropski parlament je danes razpravljal o poročilu glede procesa širitve EU, o katerem bodo poslanci glasovali v sredo. Komisarka za širitev Marta Kos je na zasedanju v Strasbourgu dejala, da države, ki bi unijo spodkopavale od znotraj, ne morejo postati članice.
"Popolnoma podpiram vaše vztrajanje pri tem, da ni mogoče sklepati kompromisov glede pravne države, demokracije, temeljnih pravic in usklajevanja z našo skupno zunanjo in varnostno politiko," je poslancem ob predstavitvi poročila o širitvi EU dejala Kos.
"Trojanski konji, države, ki bi nas spodkopavale od znotraj, ne smejo postati članice EU," je poudarila in dodala, da morajo biti nove članice močne in odporne demokracije, pri reformah pa da ni mogoče iskati bližnjic.
"Pozdravljam dejstvo, da je parlament priznal pomen postopne integracije za države kandidatke, ki dosegajo znaten napredek," je še povedala komisarka, pri čemer je omenila tako Zahodni Balkan kot Ukrajino in Moldavijo.
Po njenih besedah mora sicer s kredibilnostjo v procesu širitve ustrezno odgovoriti tudi sama unija in izpolniti svoje obljube do kandidatk, ki dosegajo napredek pri sprejemanju reform. Pozdravila je tudi poziv parlamenta k vzporednim pripravam znotraj EU in resnemu razmisleku o tem, kako zagotoviti učinkovito delovanje večje unije.
"Širitev danes ni več oddaljena perspektiva, ampak realna možnost," je sklenila.
Poslanci: Širitev je nujna, a mora biti kredibilna
Poslanci so v razpravi prav tako poudarjali, da je širitev nujna z več vidikov, tudi varnostnega in geostrateškega. A ob tem je treba poskrbeti za kredibilen proces širitve, ki temelji na jasnih kriterijih in merilih za države kandidatke.
"Širitev je dolgoročna naložba v blaginjo in varnost celotnega kontinenta. Hkrati kaže, da je evropski model privlačen za države, ki si želijo skupnih vrednot in pravne države," je menil bolgarski evroposlanec Andrej Kovačev iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP).
Hrvaški evroposlanec Tonino Picula (S&D) je dejal, da je treba kljub velikim razlikam med kandidatkami poskrbeti, da se proces širitve nadaljuje in napreduje. Poudaril je tudi pomen tega procesa v luči vzdrževanja varnosti in krepitve demokracije v Evropi.

Portugalski evroposlanec Antonio Tanger Correa iz vrst skrajno desne skupine Domoljubi za Evropo (PfE) pa je menil, da države Zahodnega Balkana vsekakor morajo postati del EU, vendar so danes bolj oddaljene od Evrope, kot so bile pred desetimi ali 20 leti. Odgovornost za to je pripisal predvsem sami uniji.
Tudi predstavnik Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Serban Dimitrie Sturdza iz Romunije se je osredotočil na Zahodni Balkan in ga opisal kot "sivo liso", ki jo bosta zapolnili Rusija in Kitajska, če EU ne bo poskrbela za "kredibilno politiko širitve".
Stališča politične skupine Renew je predstavil slovenski evroposlanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda). Kot je dejal, je širitev v tem mandatu znova postala pomembna tema, pri čemer je pohvalil delo komisarke Kos.
Menil je še, da države prek procesa širitve ne bi smele reševati dvostranskih vprašanj in da je treba nagrajevati tiste kandidatke, ki dosegajo napredek, saj bodo s tem tudi druge bolj motivirane za sprejemanje reform.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje